Zakaj narodi trpijo: Odkrivanje vaše božje vloge

V 2. Samuelovi knjigi, 6. poglavju, najdemo Davida, ki prevaža Skrinjo zaveze. Namesto da bi sledil božjim navodilom, jo ​​je postavil na voz. Ko se voli spotaknejo, Uza stegne roko, da bi Skrinjo uravnotežil – trenutek, ki se človeškemu razumevanju zdi plemenit. Toda Bog ga v trenutku udari. Ta streznitveni dogodek nam pokaže, da v Božjem kraljestvu ne gre za to, da bi delali tisto, kar se zdi dobro, temveč za to, da bi delali to, kar je pravično . »Nekatera pot se človeku zdi prava, a njen konec je pot do smrti« (Pregovori 14,12). Uzovi nameni so bili morda čisti, toda njegova dejanja so kršila Božji red.

Ta trenutek odmeva širšo resnico: Božje delo mora biti opravljeno po Božji poti. Skrinja zaveze ni bila nikoli namenjena nošenju na vozu; nosili naj bi jo leviti – tisti, ki so bili posebej določeni za to nalogo (4 Mz 4,15). To nam pove nekaj globokega o namenu, dedovanju in božji nalogi. Pavel piše: »V veliki hiši pa niso samo zlate in srebrne posode, ampak tudi lesene in glinene, nekatere za čast, nekatere za nečast. Če se torej kdo očisti slednjih, bo posoda za čast, posvečena in uporabna Gospodarju, pripravljena za vsako dobro delo« (2 Timoteju 2,20–21). Posoda mora ustrezati nalogi.

Mnogi so danes razočarani, obremenjeni ali brezplodni, ne zato, ker bi jim primanjkovalo talenta ali strasti, ampak zato, ker delajo zunaj svojega določenega položaja. Človek je lahko dober, celo občudovanja vreden, toda če ni v božanski usklajenosti, sad njegovega dela morda ne bo trajen. Uza je bil dober človek, toda njegova dobrota ni mogla nadomestiti božanskega pooblastila. Njegovi krvni liniji ni bila dodeljena naloga nošenja Skrinje zaveze. Obstajajo družine, ki nosijo božansko dediščino – mandate, vtkane v njihovo DNK. Nekateri so poklicani k upravljanju, drugi k poslovanju, poučevanju, medicini ali služenju. To ni zgolj osebna izbira – to je generacijski klic.

Preden je Jeremija sploh kdaj izrekel preroško besedo, je Bog izjavil: »Preden sem te oblikoval v maternici, sem te poznal; preden si se rodil, sem te posvetil; postavil sem te za preroka narodom« (Jeremija 1,5). Bog ne govori le posameznikom, temveč tudi po krvnih linijah. Nekatere družine so nosilci določenih plaščev – političnih, ekonomskih, duhovnih – in tudi ko mirujejo, te naloge ostanejo, dokler se nekdo ne dvigne in hodi v njih. Narodi trpijo, ko so posvečeni glasovi tihi, ko Uza poseže po nalogah, za katere ni bil poklican. Samo zato, ker je treba nekaj storiti, še ne pomeni, da so vsi usposobljeni za to. Božansko upravljanje temelji na poklicu, ne na udobju.

Obstajajo narodi v zatonu, ker so tisti, ki so bili določeni za preobrazbo, bodisi zanemarili svoj klic bodisi se bali svojega mandata. Bog je morda vašo linijo dodelil rodovnim industrijam, vodenju gibanj ali prekinjanju generacijskih vzorcev. Če odlašate ali preusmerjate, odlašate z rešitvijo drugih. Tako kot Izrael čaka na vrnitev Skrinje zaveze, nekatere skupnosti čakajo, da se dvignejo tisti, ki nosijo božanski ključ. »Stvarstvo nestrpno pričakuje, da se razodenejo Božji otroci« (Rimljanom 8,19).

Čas je, da se vprašate: Za kaj ste se rodili? Kakšen mandat počiva na vaši družini? Ali stojite na svojem določenem mestu? Mnogi, ki so se rodili za upravljanje, so se politike izogibali. Drugi se upirajo poslovnemu svetu, čeprav je Bog v njihovo rodovno linijo vložil podjetniško milost. Tako kot so le leviti lahko nosili Skrinjo zaveze, lahko le vi nosite tisto, kar je Bog vložil v vašega duha.

Za izpolnitev vaše božanske naloge je potrebna posvetitev. Pavel nas spodbuja: »Če se človek očisti ... bo posoda v čast.« Ne gre le za poklic, ampak za pripravo. Svoj značaj morate uskladiti s svojim poklicem. Naloga, ki je pred vami, zahteva usklajenost, razodetje in podreditev. To ni le beseda za narode – je beseda za družine in posameznike. Če želite graditi tisto, kar je Bog namenil, morate stopiti v vlogo, ki vam jo je določil.

Naj Gospod prebudi speče plašče. Naj prebudi poklice, zakopane v vaši družinski liniji. Naj utiša vsak glas strahu in naj se dvignete – ne kot Uza z dobrimi nameni, temveč kot posoda časti, ki hodi v božanskem redu. Prišel je čas, da nehate delati dobro in začnete delati, kar je prav. Zavzemimo svoje mesto. Nesimo Skrinjo na pravi način.

Bog te blagoslovi.