Zamuda ali zavrnitev: od obljube do izpolnitve

V Svetem pismu piše: »Na tem svetu boste imeli stisko. Toda bodite pogumni! Jaz sem svet premagal.« (Janez 16,33) Ta izjava nas pomirja, da čeprav se lahko pojavijo odpor in izzivi, ti ne izničijo obljube zmage. Poglejmo si to podrobneje skozi zgodbo o Sari in Abrahamu.

Bog se približa Sari, ko je stara 60 let, in ji obljubi, da bo postala mati narodov. Vendar pa traja več kot 20 let, da se ta obljuba uresniči. »Je li kaj pretežko za Gospoda? Ob določenem času se bom vrnil k tebi, v skladu z letom njenih dni, in Sara bo imela sina.« (1 Mz 18,14) Morda se kdo vpraša, ali ne bi bilo lažje, če bi Bog počakal do 20. leta, da bi dal obljubo in jo izpolnil v istem letu? Zakaj Bog včasih odlaša z izpolnitvijo svojih obljub?

Ključ je v pripravi. Ko je bila obljuba dana Sari, niti ona niti Abraham nista bila v pravem stanju, da bi jo uresničila. Prva stvar, ki jo je Bog zapovedal Abrahamu, je bila, naj zapusti očetovo deželo. »Gospod je rekel Abrahamu: 'Pojdi iz svoje dežele, od svojega ljudstva in iz očetove hiše v deželo, ki ti jo bom pokazal.'« (1 Mz 12,1) Bog je vedel, da bi lahko Abraham, če bi ostal v očetovi deželi, obljubo pokvaril vpliv tega okolja. Bog želi, da bi bila obljuba čista in da nanjo ne bi vplivale zunanje sile.

Ko vam Bog da obljubo, je morda potreben proces spremembe, preden se lahko uresniči. Tako kot je moral Abraham zapustiti svojo domovino, se moramo tudi mi pogosto na nek način preobraziti, da bi se uskladili z Božjo obljubo. Žal se mnogi ljudje tej preobrazbi upirajo in posledično obljuba ostane neizpolnjena.

Predstavljajte si, da ste v Sarini koži. Vse življenje ste živeli neplodni in ravno ko ste se sprijaznili s to resničnostjo, pride nekdo in vam pove, da boste imeli otroka. »Gospod je obiskal Saro, kakor je rekel, in Gospod je storil Sari, kakor je govoril.« (1 Mz 21,1). Prvo leto mine – ni otroka. Drugo leto – še vedno ni otroka. Sara začne dvomiti, ali je Bog resnično govoril z njo. V svoji frustraciji da svojo služabnico Hagaro Abrahamu, misleč, da je težava morda v njej. »Ko je Abram živel v Kanaanu deset let, je njegova žena Saraja vzela svojo egiptovsko sužnjo Hagaro in jo dala svojemu možu za ženo.« (1 Mz 16,3). Ko pa je Hagara zanosila, je Sara postala še bolj zagrenjena in jezna.

Kako pogosto se počutimo kot Sara, ko čakamo na Božjo obljubo in postajamo nestrpni, ko se ta ne zgodi tako hitro, kot smo pričakovali? V Novi zavezi vidimo podobno zgodbo, ko Jezus prejme sporočilo, da je Lazar, ki ga ljubi, bolan. Namesto da bi ga pohitel ozdravit, Jezus odlaša še dva dni. »Ko je slišal, da je Lazar bolan, je ostal še dva dni tam, kjer je bil.« (Janez 11,6). Ko pride, je Lazar že umrl. Tudi mi kličemo k Bogu in želimo, da bi hitro ukrepal, toda njegov čas je popoln. Odlašanje ni zanikanje, temveč priprava na večji čudež. »Jezus je nato rekel: 'Ali ti nisem rekel, da če boš veroval, boš videl Božjo slavo?'« (Janez 11,40).

Za Saro je bil večji čudež, da je spočela v visoki starosti. Za Lazarja je bil večji čudež, da je bil obujen od mrtvih. Na enak način, ko bo Bog izpolnil svoje obljube v vašem življenju, bo to večje pričevanje zaradi procesa, ki ste ga preživeli. Ko se bo vaša obljuba uresničila, boste vedeli, da je bilo to le po Božji milosti. »Po Božji milosti pa sem, kar sem, in njegova milost do mene ni ostala brez učinka.« (1 Korinčanom 15,10).

Ne obupajte nad Bogom. Njegove obljube nikoli ne razočarajo. »Tako je z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne vrne se k meni prazna, ampak izpolni mojo željo in doseže namen, za katerega sem jo poslal.« (Izaija 55:11) Da, morda bo trajalo nekaj časa, a pomislite na zgodbo o Sari. Čakala je, a na koncu se je obljuba izpolnila.

Razlog, zakaj se vam zdi, da se obljuba v življenju odlaša, je ta, da še niste postali oseba, ki ji je obljuba namenjena. Ko je Bog Savlu povedal, da bo kralj, se je najprej zgodilo, da je Savel postal drug človek. »Ko se je Savel obrnil, da bi zapustil Samuela, je Bog spremenil Savlovo srce in vsa ta znamenja so se tisti dan izpolnila.« (1 Samuelova 10:9). Molim, da postanete moški ali ženska, ki je pripravljen sprejeti izpolnitev Božjih obljub v svojem življenju.

Ne glede na to, kaj preživljaš, izjavljam, da boš v svojem življenju videl izpolnitev vsake obljube, v Jezusovem imenu. Amen.