SLIŠIJO, NE SLIŠIJO, VIDEJO, NE VIDIJO
»Slišijo, ne slišijo in vidijo, ne vidijo.« (Matej 13,13) Ta odlomek iz svetega pisma razkriva eno najglobljih duhovnih resničnosti: človek lahko nekaj opazuje s fizičnimi očmi, a tega ne zazna s svojim duhom. Lahko sliši besede s svojimi naravnimi ušesi, a ne razume, kaj te besede v resnici pomenijo. Mnogi ljudje, ki se borijo v ciklih revščine, zmede ali stagnacije, niso izzvani le navzven – izzivajo se tudi od znotraj. Njihova sposobnost zaznavanja, razlaganja in odzivanja na situacije je pod duhovnim napadom. Ko se zaznavanje zamegli, priložnosti postanejo nevidne. Ko je duhovni sluh dolgočasen, smer postane nejasna.
Biblija opisuje duhovno stanje, imenovano dremež. Izaija 29:10 pravi: »Kajti GOSPOD je nate izlil duha globokega spanca in ti zaprl oči.« To ni fizični spanec – to je duhovna otopelost. Oseba v tem stanju hodi skozi življenje, kot da bi sanjala. Vidi, a ne razločuje. Sliši, a ne razume. Odloča se na podlagi predpostavk namesto na podlagi razodetja. Njihove misli postanejo meglene in njihova presoja popačena. To je ena najučinkovitejših strategij sovražnika: ne napada vedno z zapiranjem vrat; napade tako, da zaslepi oči, ki morajo vrata prepoznati.
Veliko priložnosti je izgubljenih ne zato, ker bi jih sploh ni bilo, temveč zato, ker je bilo zaznavanje osebe napačno. Mlada dama lahko zamudi resničen preboj, ker ji je njeno mnenje preprečilo, da bi videla vrednost tega, kar ji je Bog predstavljal. Mlad moški lahko napačno presodi odprta vrata, ker je njegovo miselnost že oblikovalo preteklo razočaranje. Ljudje lahko spregledajo prav tisti odgovor, za katerega so molili, in nikoli ne vedo, da je bil tam, ker njihovo zaznavanje ni bilo ozdravljeno.
To resnico so Izraelovi otroci na robu Obljubljene dežele jasno pokazali. Ko so se ogledniki vrnili, so rekli: »V svojih očeh smo bili kakor kobilice in takšni smo bili tudi v njihovih očeh« (4 Mz 13,33). Njihov problem niso bili velikani v deželi; njihov problem so bili velikani v njihovih mislih. Ker so se napačno videli, so napačno interpretirali situacijo in zato so se napačno odzvali. Bog je odložil njihov vstop v obljubo – ne da bi jih kaznoval, ampak da bi obljubo zaščitil pred izgubo. Če bi vstopili z napačno miselnostjo, bi napačno upravljali z blagoslovom. Zato jim je dovolil, da so tavali, dokler ni mogla vstopiti generacija s pravilno miselnostjo. Usode in zaznave ni mogoče ločiti. Božja obljuba zahteva Božjo miselnost.
Isto načelo deluje v odnosih in vsakdanjem življenju. Mnogi ljudje izgubijo pomočnike pri usodi, ker poslušajo napačna poročila o nekom. Drugi napačno razlagajo namere ljudi, ker so njihove pretekle rane oblikovale njihovo dojemanje. Nekateri se prepirajo v nedogled, ne zato, ker so besede nejasne, ampak zato, ker nekdo sliši zvok, ne da bi razumel pomen. Zato je Jezus večkrat rekel: »Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši« (Matej 11,15). Poslušanje ni samo sprejemanje zvoka – je sprejemanje razumevanja. Videnje ni samo opazovanje – je razločevanje.
Ko danes molimo, še posebej v tem času posta in duhovne usklajenosti, Bog obnavlja jasnost. Odpira vam oči, da vidite, kar ste prej napačno razlagali. Ostri vam ušesa, da slišite njegov glas brez popačenja. Megla, ki je zameglila vaše zaznavanje, se dviga. Začeli boste prepoznavati priložnosti, odnose in poti, ki so bile nekoč skrite. To je čas prebujenja, božanske jasnosti in obnovljenega razumevanja. Vaši koraki bodo urejeni, vaše odločitve bodo usklajene in vaše zaznavanje bo ozdravljeno.
Spodaj so današnje molitvene točke:
1. Oče, odpri moje oči, da bom prav videl.
»Odpri moje oči, da bom videl čudovite stvari iz tvoje postave« (Psalm 119,18).
2. Oče, odpri mi ušesa, da bom prav slišal.
»Prebuja mi uho, da slišim kakor učeni« (Izaija 50,4).
3. Oče, prenovi moj um in daj mi pravilno dojemanje.
»Preobrazite se z obnovo svojega uma« (Rimljanom 12,2).
4. Oče, naj se mi odprejo vrata in daj mi zaznavo, da prepoznam vsako božansko priložnost.
»Odprl sem ti vrata in nihče jih ne more zapreti« (Razodetje 3,8).
