Osvoboditev demonskih misli
Danes na svetu živi veliko ljudi v suženjstvu, vendar ni vsa suženjstva posledica aktivne demonske obsedenosti. Pravzaprav se veliko število ljudi bori ne zato, ker bi jih trenutno mučili demoni, temveč zato, ker so podedovali vzorce mišljenja, ki jih je oblikovalo demonsko zatiranje. Z drugimi besedami, ne borijo se proti duhu, ki živi v njih, temveč proti načinu razmišljanja, ki se je prenašal iz roda v rod.
Na primer, babica je morda odraščala v okolju revščine in stisk. Bila je pogojena, da je boj sprejela kot nekaj normalnega. To prepričanje je prenesla na svojo hčer, ki je prav tako živela v istem ciklu. Nato je hči isto razmišljanje prenesla na svoje otroke. Tukaj se ne deduje sam demon, temveč miselnost, ki izhaja iz demonskega zatiranja. Demonski sistem je družino naučil trpeti, ta sistem pa se je ohranil skozi vzorce mišljenja, stališča in odločitve.
Zato je tako pomembno prepoznati razliko med demonsko obsedenostjo in demonsko miselnostjo. Demoni niso vseprisotna bitja. Za razliko od Boga, ki je povsod in vedno, so demoni omejeni. Lahko so le na enem mestu hkrati. Zaradi tega demoni le redko ostanejo pri eni osebi dlje časa. Namesto tega si prizadevajo vplivati, vsaditi misli in vzpostaviti vzorce. Ko se način razmišljanja ukorenini, se demon lahko premakne naprej, vendar trdnjava uma ostane.
Tragedija je v tem, da mnogi verniki zamenjujejo ostanke demonskega vpliva s prisotnostjo demonov. Domnevajo, da so obsedeni ali zatirani, medtem ko v resnici preprosto živijo miselnost, ki jo je ustvarilo preteklo demonsko zatiranje. Na primer, ženska je morda odraščala z materjo, ki je bila zagrenjena do moških. To zagrenjenost je morda povzročil demonski vpliv v materinem življenju, toda hči podeduje zagrenjenost ne z obsedenostjo, temveč z posnemanjem. Z zgledom so jo naučili sovražiti moške. Hči nima demona; ima demonsko povzročeno miselnost.
Pavel je Timoteja posvaril prav pred to resničnostjo, ko je zapisal: »Duh pa izrecno pravi, da bodo v poznejših časih nekateri odpadli od vere in se posvetili varljivim duhovom in naukom demonov« (1 Timoteju 4,1). Demoni vzpostavljajo nauke – načine razmišljanja – ki ljudi držijo v ujetništvu še dolgo po tem, ko duhovi sami odidejo. Te nauke se lahko širijo po družinah, skupnostih in celo celih narodih. Normalizirajo revščino, strah, sovraštvo, zagrenjenost in poraz.
Zgodba o Gideonu v Knjigi sodnikov 6 to odlično ponazarja. Gideon se je skrival v stiskalnici in mlatil pšenico, saj se je bal Midjancev. Vendar v tistem trenutku Midjancev sploh ni bilo. Gideon je podedoval miselnost poraza. Verjel je, da bo vsaka letina ukradena, zato je živel v skrivališču. Njegovih zatiralcev ni bilo, a njegov strah je bil resničen. Tako delujejo demonski sistemi. Prisilijo nas, da pričakujemo neuspeh, tudi ko ni sovražnika.
Sveto pismo nam ponuja jasno rešitev: »Ne prilagajajte se temu svetu, ampak se preobrazite s prenovo svojega uma« (Rimljanom 12,2). Osvoboditev je pomembna, toda trajna svoboda pride le s prenovo uma. Demone lahko izganjate, toda če miselnost ostane enaka, bo oseba še naprej živela, kot da bi bila še vedno zvezana. Jezus je to resnico poudaril, ko je rekel: »Spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila« (Janez 8,32).
Tudi po odrešenju se lahko zdi, da verniki živijo v mukah, ker še niso spremenili svojega mišljenja. Rešeni so, vendar je njihov um še vedno pogojen s preteklim zatiranjem. Zato je tudi Pavel izjavil: »Imamo Kristusov um« (1 Korinčanom 2,16). Preobrazba nastopi, ko svoje stare miselne vzorce zamenjamo z mislimi Kristusa.
Duhovni boj torej ni le izganjanje hudičev. Pavel to jasno pove v 2. pismu Korinčanom 10,4–5: »Orožje našega bojevanja namreč ni meseno, ampak močno v Bogu, da podira trdnjave, da podira prepire in vsako vzvišenost, ki se dviga proti spoznanju Boga, in da vsako misel ujame v poslušnost Kristusu.« Pravi boj je v umu. Trdnjave se gradijo s prepiri, lažmi in nauki. In porušijo se le, če se s temi lažmi soočimo z resnico Božje besede.
Dobra novica je, da nihče ne rabi ostati ujetnik podedovanega mišljenja. Božja beseda je dovolj močna, da izkorenini vsako lažno prepričanje, ozdravi vsako travmo in vzpostavi nove vzorce vere. Revščina, grenkoba, strah in sovraštvo so morda bili preneseni na potomstvo, toda po Kristusu je mogoča nova dediščina. Z obnovo svojih misli se uskladimo z Božjim blagoslovom namesto s prekletstvi demonskih sistemov.
Resnična svoboda ne izvira le iz odrešitvenih bogoslužij, temveč iz vsakodnevne prevzgoje srca in uma. Ko premišljujemo o Božji besedi, ko laži nadomestimo z resnico, ko zavrnemo strah in sprejmemo vero, stopimo iz ujetništva v svobodo. Bitka je dobljena, ko vernik preneha delovati kot žrtev zatiranja in začne živeti kot Božji otrok.
Zmaga nad demonskimi sistemi ni le izganjanje hudičev, temveč tudi rušenje miselnih trdnjav, ki jih puščajo za seboj. In ko je um obnovljen, nas noben demonski sistem – preteklost, sedanjik ali prihodnost – ne more ovirati pri hoji v polnosti Božjega blagoslova.
1. Preroški napotki
»Ta teden si vzemite čas in zapišite področja, kjer opažate podedovane vzorce – revščino, strah, zagrenjenost ali poraz. Nad vsakim od njih oznanjajte Božjo besedo in v molitvi prekinite soglasje s temi miselnostmi. Ko obnavljate svoj um, pričakujte, da se bo v vašem življenju pojavila svoboda.«
2. Osredotočenost na molitev
»Vsak dan molite s pismom Rimljanom 12,2 in 2. pismom Korinčanom 10,4–5. Prosite Gospoda, naj vam razkrije skrite trdnjave v vašem razmišljanju in jih nadomesti s Kristusovim umom.«
3. Praktični korak
»Izberite si eno področje svojega življenja, kjer ste vedno mislili: 'Tako pač je.' To misel soočite s Svetim pismom. Če je na primer revščina, recite Filipljanom 4,19. Če je strah, recite 2. Timoteju 1,7. Začnite prevzgajati svoj um z Božjo resnico.«
