Ali kralji še vedno sanjajo?
V antiki sanj niso odpisovali kot miselne ostanke. Razumeli so jih kot božja sporočila – orodja za upravljanje, usmerjanje in opozarjanje. Ko je faraon sanjal, je poklical Jožefa. Ko je sanjal Nebukadnezar, je poklical Daniela. Ti kralji sanj niso jemali zlahka; prepoznali so jih kot zvitke vpogleda iz nebes.
Jožefova razlaga faraonovih sanj je rešila Egipt in okoliške narode pred lakoto (1 Mz 41,25–36). Daniel, ki je stal pred Nebukadnezarjem, ni le razložil sanj – razkril je preroško časovnico imperijev, od Babilona do Rima (Daniel 2,31–45). Te sanje niso bile nejasni simboli – nosile so zgodovinsko natančnost in božansko točnost.
Ampak ali kralji še vedno sanjajo?
Ali predsedniki, guvernerji in voditelji današnjega časa še vedno prejemajo ta sporočila? Odgovor je pritrdilen. Sanje niso prenehale. Bog ni utihnil. »Bog namreč govori enkrat, dvakrat, a človek tega ne dojame. V sanjah, v nočni prikazni ...« (Job 33,14–16). Sanje ostajajo eden od Božjih starodavnih in aktivnih komunikacijskih sistemov.
Pridigar nam pravi: »Iz množice opravkov pridejo sanje« (Pridigar 5,3). Ta vrstica je pogosto napačno razumljena. Ne pomeni, da so sanje nesmiselne, ampak da sta življenje in duh tako prepletena, da naše izkušnje postanejo posode za razodetje. Zaposlenost človekovega življenja lahko vzbudi sanje, toda Bog se še vedno odloči govoriti skozi njih. Vprašanje ni, ali sanjamo – ampak ali cenimo to, kar sanjamo.
Danes voditelji sanjajo tiho. Ne oznanjajo jih več tolmačem; arhivirajo jih na skrivaj ali pa jih utišajo z racionalnim razmišljanjem. V starih časih so se kralji obkrožali z modreci, vidci in preroki – ne le zaradi slovesnosti, ampak tudi zaradi preživetja. Danes imamo politične svetovalce, finančne analitike in vojaške stratege – a malo duhovnih tolmačev.
Kje je Daniel, ki pravi: »Bog je v nebesih, ki razodeva skrivnosti« (Daniel 2,28)? Kje je Jožef, ki pravi: »Ali razlage niso od Boga?« (1 Mz 40,8)? Odsotnost takšnih razlagalcev je mnoge navedla, da zavračajo to, kar nebesa še vedno govorijo.
Razložil sem že na tisoče sanj – predsednikom, strokovnjakom, pastorjem in ljudem iz vseh družbenih slojev. Ena stvar je dosledna: vsake sanje so edinstvene in vsake nosijo sporočilo. Pregovori nam pravijo: »Slava Bogu je prikrivati zadevo, in čast kraljem je raziskovati zadevo« (Pregovori 25:2). Sanje lahko prikrivajo, razlaga pa razkriva.
Mnogi se sprašujejo, zakaj sanje niso več jasne. Ne zato, ker bi Bog nehal govoriti – ampak zato, ker smo nehali spoštovati njegov glas. Ko je Nebukadnezar cenil svoje sanje, mu je Bog zaupal razodetje prihodnjih kraljestev. Ko je faraon premišljeval o svojih sanjah, je Bog poslal rešitelja, da bi preprečil lakoto. Danes pa so sanje zreducirane na psihološka razmišljanja ali pa so do jutra popolnoma pozabljene.
To je poziv vsem voditeljem: ne utišajte nočnega Božjega glasu. Morda krmarite po politiki, vodite narode ali upravljate gospodarstva – a še vedno sanjate. In ko to počnete, vas morda kličejo nebesa.
V Svetem pismu piše: »Vaši starci bodo sanjali sanje, vaši mladeniči bodo videli prikazni.« (Joel 2,28) To niso zgolj pesniške obljube – to so preroški vzorci. Bog še vedno govori skozi sanje. Še vedno postavlja razlagalce. Še vedno vlada skozi razodetje. Edina razlika med včerajšnjim kraljem in današnjim voditeljem je vrednost. Eden ceni sanje. Drugi jih ignorira.
Čas je, da se vrnemo k potem božanskega nasveta. Ker kralji še vedno sanjajo. In Bog še vedno govori.
– Apostol Humphrey M. Daniels
